Tema: Umetnost in družba

»Ne vem, to je neka nuja. Tega se ne da ne priučiti ne privzgojiti. To je neka notranja nuja, želja nekaj narediti, povedati zgodbo.«

»To je tako, da se čutiš, da si na tem svetu samo zato, da boš povedal zgodbo.«

»Življenje, ki ga samo živiš in na katero se ne odzoveš, iz njega ne narediš nič v družbenem, ustvarjalnem smislu, je življenje, nevredno življenja.«

»Poezija ima strahotno moč. Dobra pesem, ki je iskreno napisana, ki je borbena, je kritična masa z veliko večjo močjo kot neki govor, kot neka politična agitacija.«

»Bi rekel, da, ampak ne odgovornost v tem družbenem smislu. Gre za dvojno odgovornost, najprej za odgovornost do samega sebe. Dobra pesem se rodi, kadar je pesnik iskren, ampak najprej iskren do samega sebe, in to iskren do krvi.«

»Delo govori o tem, kako lahko želja po nadzoru rodi nasilje.«

»Ubesedovanje je točka, na kateri Pasolini pogleda na sedanjost, sedanjost konca 60. let, torej začetkov tega, kar danes poznamo pod imenom kapitalizem.«

»Ob tem naslavlja fenomene izvora nasilja in to, kako se to nasilje prenaša v vse odnose.«

»Imamo prav zaradi truda izjemnih pisateljic ter njihovega poguma in drznosti danes številne pozitivne spremembe v umetnosti in v družbi.«

»Pomembno je, da je ženska samostojna, da ima lastna sredstva za preživljanje, da ima pravico uresničevati svoje želje v poklicnem in zasebnem življenju.«

»Nenehno si moramo prizadevati prevzpraševati hierarhije, jih rušiti in najti prostor za vse. Moramo odkriti boljša pravila za sobivanje v svetu, ki mu vladajo osebni interesi, želja po moči, mafija in kriminal.«

»Ko greš v naravo, lahko izgubiš ure in dneve samo z opazovanjem listja. Mislim, da nam prav tega manjka – živimo prehitro, morali bi se upočasniti in življenje ponovno začutiti.«

»Ali se res zavedamo, da sobivamo vsi skupaj? Odgovor je: 'Ne.'«

»Mislim, da ima na to največji vpliv vera, ki je vseprisotna, ne pozabiva, Hrvaška ima križe v vsaki ustanovi, otroci so vzgojeni v to. Golo telo je postalo nekaj, česar se moramo bati.«

»Čutim veliko prostora za aktivizem v polju sovraženega govora. Medmrežje, denimo, ni svet svobode, zaradi svojega dela sem večkrat napadena na Twitterju z desne strani, in žal nisem edina, kjer je glavno napadati drugače misleče.«

»Če je kapitalizem tako super, zakaj so potem vsi na antidepresivih?«

»Ali drugače rečeno: če je kapitalizem tako super, zakaj so potem vsi na antidepresivih?«

»Nelogično je, koliko opažam policije vsepovsod. Zdi se mi povsem nelogično, da imamo opraviti z nečim, kar je neoprijemljivo, kar ne vemo natanko, kako deluje, vse, kar je vizualnega okrog nas, pa je neka represija.«

»Poleg tega, da gojimo kritiko do obstoječega, razmišljajmo o lastni emancipaciji. To zveni utopično, a ravno te utopije nam manjka.«

»V mislih imam vedno eno in isto – da je dobro, če se organiziramo od spodaj navzgor, da ne gremo v vsako bitko, predvsem, da ne gremo v tiste bitke, v katerih smo šibkejši, ampak se dogovorimo s tistimi, ki so nam podobni.«

»Zdrznejo se in so se nato običajno pripravljeni globlje posvetiti določenim vprašanjem.«

»Gre za neke vrste strategijo, kako ljudi, ki se sicer sami ne bi načrtno odločili za obisk kakšne ustanove za sodobno umetnost, zbližati s tovrstnimi umetniškimi stvaritvami in nemara vzbuditi zanimanje tudi za naprej.«

»Najbrž vsi umetniki upamo in stremimo za tem, da bi bila naša dela brezčasna.«

»Ideja, da je tvoje početje podvrženo nemili zapadlosti in da posledično s časom ne more več nagovarjati ljudi, lahko v ustvarjalcu vzbudi precejšen občutek omejenosti.«

»Sedanje razmere so idealne, če hočeš biti diktator.«

»Kapitalizem ne more imeti človeške podobe, vsaj dokler ne bomo postavili v središče človeka, ne pa ekonomije.«

»Ne samo pri nas v Sloveniji, ampak tudi v Srbiji, ZDA, ljudje že protestirajo.«

»Vojna je. Vem, a jutri bo mir, le kakšen človek bo iz njega?«